Če najprej prepustimo besedo arhitektom:
“Nad odmaknjeno dolino Matkovega kota na pobočjih čepijo stare domačije. Bogastvo naravne in kulturne dediščine narekujeta premišljen poseg v obstoječi prostor; prenova naj poleg lastnega programa prispeva tudi k ohrananju kulturne krajine in identitete prostora. Vključevanje lokalnih izvajalcev, oživljanje obrtniških znanj in uporaba tradicionalno prisotnih materialov iz bližnje okolice pa pri prenovi obstoječe dediščine pomenijo socialno vzporednico in dodano vrednost.”
Z izjemnim občutkom in pretehtanimi kontrasti med starim in novim, kot to znajo Medprostor, vedno znova umirjeno, s premislekom in tenkočutnostjo nova svetloba prodira skozi stari okvir. Kot to pač je v življenju, postopoma, korak po korak, s pogledom proti obzorju…
Foto: Miran Kambič
