Intervju

Pogovor z Matjažem Mavsarjem

V sklopu sodelovanja na festivalu Odprte hiše Slovenije - OHS, je 2019 ekipa festivala izvedla in objavila intervju z direktorjem Arcadia Lightwear. V pogovoru se dotaknemo osvetlitve javnega prostora, izobraževanja arhitektov o umetni svetlobi in vizije nove Arcadie. Vabljeni k branju!

Produkcija arhitekture, je zelo podobna produkciji filma – draga, počasna, dologtrajna, z množico bolj ali manj glavnih oziroma stranskih vlog. Arhitekt je morda režiser a, kot vsak dober režiser tudi prizna, je brez svojih sodelavcev precej izgubljen in nemočen. Le pri najmanjših neodvisnih projektih, lahko režiser upa da bo sam hkrati obvladal kamero, zvok, produkcijo… in tudi uspešno zaključil projekt. A ne gre le za preprosto postavljanje kljukic na seznam opravil. Vsak profil, ki je vključen v projekt, prinese s sabo drug pogled, drugo znanje in izkušnje, odpira nova vrata in nove razmisleke. A arhitekturo in film, druži se ena skupna točka, ki je na tem mestu posebej relevantna. Pri obeh ima svetloba prav posebno mesto. Seveda, gotovo si nobene vizualne umetnosti ni mogoče predstavljati povsem brez svetlobe, a kar film in arhitekturo loči od ostalih vej in polji, je to da edini ustvarjata svojo lastno svetlobo. Kipar in slikar praviloma nimata nikakršnega vpliva na to, kako bo njun izdelek v danem okolju osvetljen, kakšni bodo pogoji, itd. Arhitekt in režiser, pa imata ne le možnost, temveč obvezo da se v ustvarjalnem procesu aktivno ukvarjata z vprašanjem svetlobe. Režiserju pri tem stoji ob boku mojster luči – osvetljevalec. Arhitektu pa – načeloma – načrtovalec svetlobe. A arhitekti v resnici le poredko posegamo po uslugah le-teh. Del krivde za to gotovo nosijo (pre)nizka sredstva, ki se namenjajo za pripravo projektne dokumentacije. A delno, gre tudi za preslabo informiranost in izobraženost nas arhitektov. O tem smo se pogovarjali z Matjažem Mavsarjem, direktorjem podjetja Arcadia Lightwear.

G. Mavsar, na začetku mogoče samo na hitro podaljšava najin uvodni pogovor v »uradni« del intervjuja. Govorila sva o tem, kako ne želite da se vas izpostavlja preko vseh ali pred vsemi, pred Arcadio. Kot ste omenili, niste tisti ki je s tem podjetjem začel, ampak ste jo prevzeli od ustanovitelja in si predstavljate da jo bo nekega dne prevzel tudi nekdo drug za vami…

Predvsem je Arcadia nekakšen skupek, zaokrožena celota ljudi, specialistov, vsakega na svojem področju, tudi znotraj našega podjetja. Arcadio sestavljajo posamezni oddelki,vsak s svojimi strokovnjaki in s točno določenimi nalogami. Sklop projektive oz. načrtovanja je ločen od komericale, in tudi znotraj komericale sta dva sklopa, ki sta med sabo ločena – zelo tehnični in zelo dekorativni sklop.

Arcadio arhitekti poznajo predvsem kot projektante in dobavitelje, del širše javnosti pa verjetno kot prestižen salon svetil. Kje se Arcadia vidi sama? Kakšna je njena vizija?

Arcadia se je res v začetku na trgu vzpostavila kot prodajalec in dobavitelj kakovostnih tujih znamk svetil. Kar jo je od vsega začetka izpostavljalo, pa je bil močan poudarek na svetovanju, projektiranju, podpori – torej na znanju. In to je tisti del naše dejavnosti, ki ga aktivno razvijamo že ves ta čas. Ter ki postaja vedno močnejši in vedno bolj pomemben. V bistvu je tisto kar želimo mi, »nova Arcadia«, povedati, predstaviti, je to da danes ni več pomembno da si zastopnik ali distributer svetovnih znamk kot so Flos, Artemide, itd. To je nekaj kar je bilo včasih lepo slišati in dobro imeti, ker so ljudje mogoče malo drugače, z drugačnimi očmi gledali na celotno zgodbo osvetlitve. Zakaj je bilo temu tako, do tega bova še prišla, ampak, kaj je bistvo? Kar smo mi spremenili je predvsem to, da smo hoteli svetilom, prodaji svetil, podeliti visoko dodano vrednost. Kaj to pomeni? To pomeni da mi ne prodajamo luči samih po sebi, ampak predvsem prodajamo, na žalost, ker smo v to prisiljeni, svoj znanje preko produktov. Zato ker sam poklic oblikovalca svetlobe ali lighting designerja, kakorkoli že temu rečemo, v Sloveniji, pa tudi širše, ni cenjen. Tudi vi arhitekti imate zelo podobne težave. Tako da smo prisiljeni oblikovanje svetlobe peljati skozi komercialno prodajo svetil. Mislim pa, da je glavna prednost Arcadie danes to, da izdelku da visoko dodano vrednost s svojim znanjem, recimo temu inženirskim pristopom, ali pa z načinom dela, ki smo ga razvili čez čas. In če se zdaj vrneva na že omenjeno temo, zakaj kupci danes z drugačnimi očmi gledajo na osvetlitev. Predvsem zato, ker nam je v teh 30 letih uspelo, upam si reči deloma tudi po zaslugi Arcadie, in jasno s pomočjo arhitektov, svetlobo kot tako predstaviti na malo drugačen način, torej na način kot ji pripada. Svetloba – umetna svetloba – ni več nujno zlo, z eno stropno svetilko na sredini vsakega prostora. Postala je del arhitekture, del življenja. Ljudje so se naučili gledati tudi umetno svetlobo skozi oči naravne svetlobe. Vsem se zdi normalno, da podnevi obstaja v prostoru neka dinamika svetlobe, igra senc, ali pomočjo sonca, ali pa tudi če ga ni. Zvečer pa so bili ljudje včasih zadovoljni s tem da so prižgali žarnico. Zdaj pa pričakujejo neko drugačno, boljše razpoloženje. To je naša vizija tudi za naprej. To zgodobo še okrepit, še povečati dodano vrednost,naprej razvijati naše znanje in našo ekipo… Ker v prihodnosti, nismo več trgovec svetili, ampak smo samo še projektivno podjetje. To JE prihodnost. V to nas bodo, če nič drugega, slej kot prej prisilile tudi razmere na trgu. Internetna prodaja se bo še pojačala, in tu bomo imeli vedno manj prostora kot preprost trgovinski kanal za plasiranje oblikovalskih izdelkov.

Arcadia bo letos praznovala 30-letnico. V tem času ste realizirali veliko število zelo zahtevnih projektov in sodelovali z najbolj uglednimi slovenskimi arhitekturnimi biroji. O tem zakaj drugi poiščejo vas, sva že govorila. Kaj pa VI iščete v arhitektu? Oziroma, da ne bova prestroga, česa si želite od soprojektanta/naročnika, kaj je po vaših izkušnjah pomembno?

Razumevanje da je umetna svetloba ravno tako pomembna, kot naravna. Opažam da je pri arhitektih zavedanje o pomenu naravne svetlobe pri arhitekturnem projektu na zelo visokem nivoju. Zmanjka pa jih, oziroma pozabijo upoštevat, tisti drugi del dneva, ki se mu reče tema. Zavedanje da z načrtovanjem umetne svetlobe pridobijo na arhitekturnem projektu, smo vsaj pri nekaterih uspeli razviti, tako da tega ne pogrešamo več. Določeni arhitekti zdaj sami poiščejo našo pomoč. Naš cilj pa je, da je takšnih primerov vedno več, da so v izhodu takšni vsi.

Trenutno se izobraževanju arhitektov o oblikovanju in načrtovanju svetlobe pri nas ne posveča veliko pozornosti. Kolikor mi je znano, na FA to ni del obveznega kurikuluma, ne vem niti če obstaja izbirni predmet. Kako to? Zakaj mislite da je prišlo do tega umanjkanja? Arhitekti se tu težko izmaknemo odgovornosti, saj je že Le Corbusier deifiniral arhitekturo kot veličastno igro volumnov v svetlobi…

Dodaten neprijeten podatek je to, da je celo na fakulteti za elektrotehniko razsvetljava izbirni predmet. Tako da se tisti, ki si tega izrecno želi, lahko (v zelo omejenem obsegu) posveti svetlobi na fakulteti za elektrotehniko. Če se ne motim je to en semester predavanj, ki pa so izbirna. Pri tem da je le malo komu že v času študija dano zavedanje o tem kaj svetloba je in kaj pomeni… Obenem povpraševanje po kadru obstaja. Vsi v naši stroki iščejo kader, a izobraževanja zanj ni. Mi svoje kadre izobražujemo sami, k nam večina pride brez specifičnega znanja in ga pridobijo tu, na delu. Drugačen sistem za zdaj ne obstaja. V resnici je na Fakulteti za arhitekturo problem v tem, da se umetna svetloba večinoma še vedno pojmuje kot neko nujno zlo. Med drugim je tudi to del naše vizije, celo naša dolžnost in naš cilj v današnjem času. Poizkusiti arhitekte, kot naše glavne odjemalce, senzibilizirati za to, da je umetna svetloba prav tako del arhitekture. Ter da jo v določenem segmentu nekdo obvlada bolj kot arhitekt. Torej, da na trgu obstaja nekdo, ki je za ta segment arhitekturnega projekta idealen sogovornik in sodelavec. Včasih nam to uspeva malo bolj, včasih malo manj, je pa v zadnjem času razveseljivo, da je razumevanje na višjem nivoju, kot je bilo včasih. Poudarek dajemo tudi temu, da poskušamo vsako leto za posamezne seminarje na FA prirediti predavanja v naših poslovnih prostorih. Trudimo se tudi da bi preko razstav kot je na primer Arhitektura Inventura, tudi koga ki še nima tega zavedanja, povabili da se z nami seznami na projektu. In s tem dodal kvaliteto svojemu projektu. S tem da pokliče nekoga, ki se spozna na umetno svetlobo.

Omenila sva že, da opažate de je vseeno nek pozitiven tren pri zavedanju kar se tiče umetne osvetlitev, vsaj pri arhitektih. Ali opažate, da se to dogaja tudi širše, pri osvetlitvi javnega prostora na primer. Ki je tudi en velik segment, ki pa je samo delno vezan na arhitekte. Ko arhitekti dobijo svoj projekt, je od njih odvisno ali bodo poiskali vašo pomoč ali ne. Ampak izbira tega kaj projekti javnega prostora sploh bodo, pa je odvisna tudi od občin, oni odločajo, ali bodo na neki lokaciji dali arhitektu delati npr. samo tlakovanje, luči pa bodo postavili po nekem svojem povsem inženirskem načrtu…

No, s to trditvijo se ne strinjam povsem. Arhitekti vseeno so tisti, ki oblikujejo prostor. In preko vas poteka izobraževanje javnosti o prostoru. Me pa veseli, da gre v zadnjih letih / desteletjih zgodba v pravo smer in da se tudi vedno več ostalih investitorjev zaveda, da je en segment v arhitekturi tudi umetna svetloba. Na ta način je prišlo tudi do zakona o svetlobnem onesnaževanju. Mi imamo enega izmed najbolj restriktivnih zakonov na tem področju na svetu, bili smo tudi med prvimi, ki so ga sprejeli. Če se o tem takrat ne-bi govorilo, tudi širša javnost danes ne-bi razumela, da je to tema o kateri je treba govoriti. Ter da obstajajo tudi strokovnjaki, ki znajo izračunati in opisati vplive na okolje, ter jih prilagoditi zahtevam tako da so še vedno sprejemljivi. In v korist vseh.

Izvorno objavo lahko obiščete tukaj:

www.odprtehiseslovenije.org/s-svojim-znanjem-dajemo-izdelkom-visoko-dodano-vrednost-intervju-z-matjazem-mavsarjem-direktorjem-podjetja-arcadia-lightwear/

Intervju je bil za potrebe objave skrajšan in prirejen.